ET FIAT LUX



Naslov zadnjega projekta vizualne umetnice Špele Volcic je povzet po citatu iz Géneze (1:3) Dixitque Deus: Fiat Lux. Svetloba je namrec ne le najpomembnejši, ampak tudi povezovalni element posameznih delov vecplastnega, a homogeno zastavljenega projekta, ki vkljucuje dva sklopa fotografij in fotografsko instalacijo.
Izhodisce projekta pravzaprav predstavlja cikel fotografij Fuscum subnigrum iz leta 2011, v katerem je avtorica prvic uporabila tematiko cvetlicnih tihozitij. Serijo je posvetila nizozemskim barocnim slikarjem, teoretsko podstat fotografij pa je nasla v delu Gillesa Deleuzea z naslovom Guba (1988). Francoski filozof je namrec oprl svojo misel o modernem subjektu, ki je v nenehnem gibanju in transformaciji, na teorijo monad nemskega barocnega filozofa Liebnitza.
V primerjavi z deli iz cikla Fuscum subnigrum, ki so bila v formalnem smislu variante klasicnih barocnih tihozitij, so cvetlice na fotografijah iz serije Et Fiat Lux (2016-17) prikazane v prvem planu in povsem priblizane gledalcu. Ustvarjalni proces pa ostaja nespremenjen: avtorica uporablja za kreacijo ikeban plasticno cvetje, s katerim oblikuje barvno in oblikovno uravnotezene kompozicije, ki so zelo premisljeno osvetljene. Svetloba pravzaprav ustvarja na posnetkih izjemno ekspresivno vzdusje, saj so osvetljeni samo barviti cvetovi, ki vznikajo iz povsem crnega ozadja. Poudarjen je chiaroscuro efekt – dramaticno nasprotje med svetlobo in temino, povsem barocno pa ucinkuje tudi mnozenje vec kot dvestotih razlicnih elementov/cvetov, ki ustvarjajo obcutek likovnega kipenja in nasicenosti.
Bliznji pogled na cvetlicne aranzmaje gledalcu dopusca, da jasno razbere tudi teksturo umetnih materialov, s tem pa ga spodbudi k razmisleku o globljem pomenu podob, ki sega onkraj njihovega videza. Ocitno je, da avtorica s tihozitji, ki so simulakri pravega cvetja, poudarja nasprotje med videzom in resnicnostjo, originalom in ponaredkom, pa tudi artefaktom in kicem. Cenene cvetlice, ki so danes komercialno blago, namrec od 80. let preteklega stoletja proizvajajo v kitajski provinci Guangdong in jih izvazajo v stevilne države po vsem svetu. Avtorica torej v ciklu izpostavlja problematiko globalne ekonomije, hkrati pa namiguje na razmislek o naravi rezirane fotografije, nad katero ima popoln nadzor, saj vsako ikebano po fotografiranju razdre in cvetove uporabi za nova dela.
Tihozitje je veljalo ze v barocnem obdobju za moralen zanr, saj je bilo nosilec simbolnega ali alegoricnega pomena: rezano cvetje je denimo zaznamovalo clovekovo minljivost. V tem smislu ima plasticno cvetje precej daljso zivljenjsko dobo, ki prav zaradi svoje trajnosti ze resno ogroza nas planet. Evidentna pa je tudi avtori?ina kritika potrosniske druzbe, ki je po njenem mnenju zaznamovana z zunanjim bliscem in notranjo praznino.
V zadnji seriji fotografij After Et Fiat Lux (2017-18) ima svetloba se pomembnejso vlogo. Avtorica oblikuje ikebane samo iz razlicnih vrst zelenja, cvetove pa nadomescajo svetlobni madezi, ki dajejo posnetkom videz abstraktnih podob. Ponovno gre torej za zeljo po varanju gledalcevega pogleda in svojevrstni simulaciji realnosti, ki jo doseze z osvetljevanjem filma v produkcijski fazi: avtorica vstavi film v svetlobno neprepusten, a na posameznih mestih preluknjan ovoj in ga v temnici osvetli z razlicnimi barvami luci, ki na posnetkih zarisejo zarece svetlobne odtise le na posameznih mestih.1 Vsaka podoba je zato edinstvena in neponovljiva, saj so ucinki svetlobe povsem nepredvidljivi.2
Podobno teznjo po ozivitvi "mrtve narave" opazimo tudi v interaktivni instalaciji, sestavljeni iz šestih fotografij, ki so izdelane s tehniko lentikularnega tiska. Gre namrec za tehnologijo, ki stimulira oci in um, da zaznamo dvodimenzionalno podobo kot dinamicno, tridimenzionalno. Vsaka podoba zdruzuje dve fotografiji cvetlicnega aranzmaja: eno z zavezanimi, drugo z odprtimi cvetovi, ki sta polozeni ena na drugo. Podobe, namescene na leseno ogrodje, pa lahko gledalec tudi premika ter ob tem opazuje fiktivno odpiranje in zapiranje plasticnih cvetov. Fikcija je torej v tem primeru se bolj intenzivna, saj avtorica ozivlja naravo, ki nikoli ni bila ziva.
Izrazito raziskovalni vidik ustvarjanja je ociten tudi v fotografski instalaciji Brez naslova (Tesla) (2017), katere idejno izhodisce je razmislek o fotografiji, ki prehaja v polje skulpture. Podoba, ki prikazuje avtoricin delovni studio, v katerem aranzira in fotografira ikebane, je natisnjena na ceneno perforirano platno in razstavljena na reklamnem stojalu. A ne le to, fotografska podoba se kot konkretna neonska svetilka, povezana s Teslovim generatorjem, nadaljuje tudi v galerijski prostor in ga osvetljuje z utripajo?o svetlobo.
Dodani kiparski elementi v delu Brez naslova (Tesla) seveda ponovno poudarjajo dvojnost med realnim in produciranim, komercialnim in umetniskim. Hkrati pa instalacija povezuje posamezne dele projekta Et Fiat Lux v oblikovno in vsebinsko zakljuceno celoto. Umetnica namrec razkriva gledalcu celoten proces svojega dela, po drugi strani pa mu jasno pokaze, da podobe na njenih fotografijah v resnicnosti ne obstajajo. S tega vidika lahko dela Špele Volcic ozna?imo za provokativne podobe, s katerimi nenehno ustvarja napetosti. Njeni projekti, v katerih sta realnost in fikcija tesno prepleteni, pravzaprav izrazajo dvom v resni?nost fotografske reprezentacije. S tem pa spodbuja gledalca k poglobljenemu opazovanju ne le razstavljenih del, ampak medijskih podob, ki nam krojijo vsakdanje zivljenje, nasploh.

1.: Uporablja obcutljiv film Tungsten, ki daje pri dnevni svetlobi posnetke s poudarjenimi modrimi toni.
2.: Barva »cvetov« je po eni strani odvisna od izbrane luci, saj uporablja rdeco, modro, zeleno, rumeno in magento. Po drugi strani pa tudi od strani filma, na katerega pronica svetloba.

Nataša Kovšca




(ANG)

The entire Et fiat Lux project is constructed with different media and all of them share the investigation of a certain number of elements, approaching them through different methodologies and approaches. Between these elements, ambiguity, fictions, light and the making of art: reproduction, are of pivotal importance.

The first part of the project Et fiat Lux is made by 9 photographs. Inspired by baroque still life paintings, these images are pure colour compositions that evoke classical aesthetics.

The second part of the project Untitled, TESLA is a photographic installation and represents the process of the ikebana making in the artist studio. The sculpture produces electricity by the generator that powers neon lamps outside the sculpture. The alternating electric waves, produced by the generator, cause the constant blinking of the neon lamps. The vision of the installation seems to suggest the latitude of transfiguration, that presents the same ambiguity as an alchemical transformation, hovering between illusion and scientific precision.

In series After Et fiat lux, the ikebana are composed just with the vegetal bushes (without flowers), while the presence of flowers is rather evoked by the light. The light irradiation occurs in the darkroom in the phase of production: after the film exposure and before the process of developing. The film (4x5 inch) is insert into a non-transparent and at spots perforated wrapper
and exposes it in the darkroom with lights of different colour that create glowing light prints on some parts of the images. Each of the glow it is controlled by the shielding, well thought and not left by chance, to allow a selective passage of the light. Each image is therefore unique and unrepeatable because the effect of light is completely unpredictable.



In her works, Spela Volcic highlights two fundamental questions concerning not only the essence of photography that she uses besides installation, but more generally the nature and the making of art: reproduction and fiction.
In art just as in life, every single production is re-production. Nothing stems from nothing, and everything is generated from the reproduction of something. Photography – that was invented in the 19th Century, in the so-called machine age, evolved through the 20th Century and transformed in the present era of digital technology – reproduces not only the world but also itself, for its identity is contained in the very concept of reproduction.
In this complex research, Spela Volcic uses photography to reproduce artificial flowers which, in turn, are reproduced. We are presented with two passages: the first from nature to the constructed that imitates nature, and the second from the constructed that imitates nature to the photographic image that reproduces it. All this causes a mise en abyme, a significant concatenation, a superimposition between the real, the re-made/re-produced and the image that reproduces and is itself reproducible.

Roberta Valtorta
Et fiat lux, Roberta Valtorta; Pazzini Editore, Rimini, Italia (2018)








http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_03spelavolcicetfiatlux.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_04spelavolcicetfiatlux.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_05spelavolcicetfiatlux.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_6spelavolcicsifestallestimento-4471.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_7spelavolcicsifestallestimento-4420-2.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_8spelavolcicsifestallestimento-4428.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_1spelavolcicsifestallestimento-4432-24.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_2spelavolcicsifestallestimento-4434-2.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_5spelavolcicsifestallestimento-4437-3.jpg
http://www.spelavolcic.net/files/gimgs/75_4spelavolcicsifestallestimento-4494.jpg